Nezakonito ubijanje je eden izmed glavnih vzrokov smrtnosti volka v Italiji in jasno znamenje, kako slabo nekateri ljudje sprejemajo tega plenilca. Da bi se znebili volkov, so pripravljeni prekršiti zakon in uporabiti orožje, različne vrste pasti ter strupene vabe.
Samo v italijanski regiji Piemot so v obdobju 2010–2012 nezakonito ubili 18 od skupno približno 80 volkov, ki tam živijo. Toda število žrtev nezakonitega ubijanja je verjetno še precej višje, saj je mrtvega volka običajno zelo težko najti in določiti, da je bil nezakonito ubit. Čeprav so v Benečiji leta 2012 poročali o stabilni populaciji prvih ponovno naseljenih volkov, so že avgusta istega leta zasledili primer zastrupitve volka.
Nezakonito ubijanje volkov je v Sloveniji omejeno na le nekaj posameznih dogodkov in ga v okviru projektne skupine nismo prepoznali kot ključno grožnjo obstoju volka pri nas. Povprečen slovenski lovec je ohranjanju volka v Sloveniji zelo naklonjen. Kljub temu pa je treba primere nezakonitega ubijanja zavarovanih vrst obravnavati z vso resnostjo, tako s strani organov pregona kot s strani lovcev samih. Vseeno pa moramo krivolov razumeti kot simptom in ne kot osnoven problem. Ključno je ohraniti, pa tudi izboljšati odnos različnih javnosti do volka.
Nezakonita uporaba strupenih vab je ena izmed najresnejših groženj za varstvo volka, hkrati pa predstavlja nevarno prakso še za številne druge živali, denimo za majhne plenilce (lisice, jazbece ipd.), domače pse in vse druge živali, ki se hranijo z mrhovino. Ko poginejo, postanejo zastrupljena mrhovina, ki je za prehranjevanje na razpolago drugim živalim.
Za zagotovitev dolgoročne ohranitve zdrave populacije volkov v Alpah ter omejitev postranske škode, ki jo strupene vabe povzročajo drugim prostoživečim in domačim živalim, je treba nezakonito ubijanje volkov znižati na minimum.
LIFE WOLFALPS skupine in psi sledniki za boj proti nezakonitemu ubijanju volkov
(Aktivnosti A5, A6, C1)
V projekt LIFE WOLFALPS se s problemom nezakonitega lova spopadamo na dva načina. Na terenu, za gozdne čuvaje in nadzornike, čuvaje narodnih parkov in predstavnike pokrajinskih policijskih organov, ki so zaposleni na različnih organizacijah znotraj posameznih izbranih ključnih projektnih območij, organiziramo usposabljanja za preprečevanje nezakonitega ubijanja, pri čemer bo poseben poudarek namenjen strupenim vabam. Pri usposabljanju sodelujejo tudi združenja alpskih lovcev – dober lovec namreč predstavlja nasprotje divjemu lovcu.
Na posameznih delih projektnega območja se izvajalci že sedaj vsakodnevno ukvarjajo s preprečevanjem nezakonitega ubijanja. Pri svojem delu pa običajno ne uporabljajo psov slednikov. Za vsako od ključnih območij bomo zato oblikovali skupino ljudi, ki bo na terenu odkrivala strupene vabe. Sestavljena bo iz vsaj desetih gozdnih čuvajev in visoko motiviranih posameznikov, ki jih bomo temu primerno usposobili. Vsaka skupina bo imela za delo na razpolago tudi pse slednike.
S preprečevanjem nezakonitega ubijanja so se ukvarjali tudi v projektu LIFE ANTIDOTO, ki ga je vodil nacionalni park Gran Sasso in Monti della Laga. Znanja in veščine, ki so jih pridobili tekom izvajanja projekta (2009 – 2014) bodo predstavili tudi osebju LIFE WOLFALPS, ki se bo posvetilo tej problematiki.
Usposabljanje psov slednikov za iskanje strupenih vab je dolg in zahteven proces, ki zahteva nenehno usposabljanje psov z njihovimi vodniki. Ob koncu usposabljanja bomo imeli vsaj 5 aktivnih psov slednikov na območju zahodnih Alp in enako število psov slednikov v osrednjem in vzhodnem delu Alp.
Vsa znanja in veščine, pridobljene v času trajanja projekta, kot tudi vzpostavitev timov za nadzor strupenih vab s psi sledniki, bodo imeli trajno vrednost za vladne agencije in institucije, pozitivni učinki pa bodo presegli časovni okvir izvajanja projekta LIFE WOLFALPS.
Drugi način boja proti nezakonitemu ubijanju in uporabi strupenih vab je komunikacija in obsojanje tega početja. Da bi preprečili ali vsaj močno zmanjšali ta negativni fenomen, moramo povečati osveščenost javnosti, da bodo divji lovci ali potencialni zastrupljevalci izolirani in družbeno stigmatizirani. Ljudem moramo posredovati sporočilo, da zastrupljanje volkov ni le nezakonito, temveč je tudi neekološko, nemoralno in izjemno nevarno za ljudi, še posebej otroke, in naše štirinožne prijatelje. Divji lovci ne smejo računati na tiho podporo javnosti, temveč morajo postati predmet enoglasnega neodobravanja. Vse dokler preostanek družbe, če že ne odobrava pa tiho tolerira tiste, ki uporabljajo strupene vabe, si zatiskamo oči pred resnično težo te prakse, divji lov pa bo obstajal in cvetel še naprej. Prav zato komunikacijska strategija projekta LIFE WOLFALPS (Akcija A12) brez zadržkov obsoja nezakonito ubijanje.
