Ena izmed glavnih težav pri zagotavljanju dolgotrajnega sobivanja človeka in volka je gotovo konflikt, ki se proži zaradi volčjega plenjenja domačih živali na pašnikih. Številni pastirji verjamejo, da prisotnost volka na gorskih pašnikih vodi k nevzdržnemu povečanju stroškov, dela in stresa zanje in za njihove živali ter da bi bilo treba prisotnost volkov na mnogih območjih aktivno zamejiti, v nekaterih primerih pa bi jih bilo treba kar v celoti odstraniti.
Škoda na domačih živalih in spremljajoče napetosti so najpogostejše v obdobju takoj zatem, ko volkovi pridejo na novo ozemlje. Sčasoma se napetosti pomirijo, saj se na teh območjih uvedejo ukrepi za preprečevanje napadov in postopoma se model upravljanja pašnikov prilagodi novi situaciji, ki jo narekuje prisotnost plenilca.
Ker so pastirji v Alpah v odsotnosti volka dolga desetletja živeli brez skrbi, so se odvadili sobivanja z velikimi mesojedimi živalmi, zdaj pa se morajo navaditi na njihovo prisotnost in uporabljati orodja za preprečevanje napadov ter skrajšati čas, ko ovce, koze in krave pustijo brez varstva. To zanje v pogojih, ki so že tako težki in jim pogosto prinašajo skromen dobiček, pomeni ne le več stroškov, temveč tudi več ur dela. Ti problemi so resni in realni, zato jih ne smemo podcenjevati, temveč jih moramo nasloviti v dialogu z upravljavci, kmeti in drugimi deležniki. Dobro upravljanje drobnice v gorah ima ekološko in ekonomsko vrednost, zato je v prednostnem interesu regije in zaščitenih območij in tako so vzdrževanje habitatov, ki so povezani z alpskimi pašniki in travniki, kakovost izdelkov z visokogorskih pašnikov, vrednost krajine, ekoturizem in kulturni elementi kmetijstva, zadeve, ki jih je treba zaščititi brez če-jev in ampak-ov.
Na področju preprečevanja napadov na domače živali je bilo že veliko narejenega, a nas vseeno čaka še precej dela. Vse rešitve namreč v vseh primerih niso enako učinkovite, zaščitna sredstva za preprečevanje napadov in njihovo uporabo pa še vedno lahko izboljšamo. Treba je še omeniti, da se za preprečevanje napadov na govedo pripravljajo in uvajajo novi ukrepi. Zapolnjevanje teh vrzeli je eden izmed ciljev projekta LIFE WOLFALPS.
Projekt LIFE WOLFALPS in preventivni ukrepi
Aktivnosti (A7, A9, C2, C3, D5)
V projektu bomo prebivalcem območij na katera so se volkovi nedavno vrnili, ponudili možnost izvajanja preventivnih ukrepov in jim posredovali praktične izkušnje pri varovanju domačih živali. Učinkovitost in uporabnost novih sredstev pa bodo lahko spoznali/preiskusili tudi prebivalci zahodnih Alp, kjer je populacija volkov že nekaj let stabilna.
Naredili bomo tudi prvo sistematično analizo učinkovitosti različnih preventivnih orodij za varovanje domačih živali. Na podalgi dobljenih rezultatov bo mogoče izboljšati in odpraviti napake pri že obstoječih praksah varovanja pašnih živali tudi na območjih izven Alp in tako pripomoči k zmanjševanju škod ter posledičnih konfliktov tudi širše. Zaradi pomanjkanja takšne analize so se do zdaj razvijale predvsem lokalne strategije oportunistične narave, ki so včasih ponavljale napake predhodnih načinov varovanja, le malo pa so pripomogle k omejevanju dejanske škode in razreševanju konfliktov.
Preizkušanje različnih varovalnih sistemov in razvoj priložnostnih (ad hoc) pašnih strategij, v kombinaciji z analizo ranljivosti pašnikov in nudenjem ustreznih informacij rejcem, je namenjeno zmanjševanju konfliktov. Upamo, da se bo z zmanjševanjem škode zmanjšala tudi stopnja netolerance volkov in izboljšala kakovost sobivanja med tem plenilcem in pastirji.
