Ne glede na to, ali govorimo o volkovih ali o katerikoli drugi živalski vrsti, je treba pri vprašanjih glede njihovega varstva najprej razpolagati z najnovejšimi in zanesljivimi podatki, kot so npr.: koliko tropov in koliko volkov živi na določenem območju (A4)? Kje živijo? Kako se premikajo po terenu? S čim se prehranjujejo? Zaradi česa umirajo (A4 do A6)? Kakšen je njihov vpliv na domače živali na kmetijah (A7)? Kako se počutijo ljudje, če z njimi na istem območju živijo volkovi (A8)? Vse tovrstne podatke lahko pridobimo le z metodičnim in znanstvenim spremljanjem.
Projekt LIFE WOLFALPS spremlja in varuje
Akcije (A2, A3, A4, A6, A7, A10, D1, A11)
Zbiranje znanstvenih podatkov na celotnem območju Alp je kompleksno in zahtevno, saj je vanj vključeno veliko število usposobljenega osebja (A3). Prizadevamo si, da bo potekalo/poteka po zanesljivih, skupnih in standardiziranih protokolih, katerih izvajanja želimo zagotoviti tudi na dolgi rok. Zato na organiziranih usposabljanjih za projektne sodelavce standardiziramo in usklajujemo pristop k spremljanju volkov na alpskem območju ter jih učimo standardnih metod – prvo tovrstno usposabljanje za ustanovitev ‘Mreže za volkove v Alpah’ je potekalo leta 2014 v kraju Ceva. Te protokole je potrebno uvesti še preden se začne terensko delo, treba pa je opredeliti tudi skupne strategije in metodologije za spremljanje varstvenega statusa populacije volka in njenih trendov skozi čas (A2).
Ocena začetnega stanja je v prvih korakih projekta nujna za določitev izhodišč za izvajanje projektnih aktivnosti (A4, A7, A8), medtem ko bomo v zaključni fazi s pomočjo spremljanja dogajanja v zvezi s problematiko varstva volkov ocenili učinkovitost aktivnosti izvedenih v projektu (D1, D2, D3). Aktivnosti, ki so najtesneje povezane z varstvom volka, bodo omogočile pripravo načrtov upravljanja znotraj varovanih območij za zaščito vrste (A9) ter analizo prostorske povezljivosti alpske populacije volkov (A10). Spremljamo tudi primere križanja med volkom in psom (C5), saj je upravljanje križancev, ki se zaenkrat pojavljajo le v italijanskem delu projektnega območja, v celoti del varstva populacije volkov v Alpah. Izrazito negativna posledica križanja med volkovi in psi je manjša prilagojenost križancev na okolje, kar lahko vodi v nadaljnje zmanjšanje populacije in izgubo genetske pestrosti, zlasti v obdobjih populacijskega ozkega grla oziroma v majhnih populacijah. Varstvena strategija omogoča spremljanje križancev preko sterilizacije oziroma premestitve na posebna območja za prostoživeče živali. Obiskovanje teh živali je lahko uporabno orodje za povečanje osveščenosti javnosti o problemu križanja.
Med orodji, ki jih bomo razvili v času izvajanja projekta, je tudi spletni portal Web Gis, ki je namenjen zbiranju podatkov in pripravi georeferenčnih poročil o prisotnosti volkov v Alpah (A11).
