Volk v Alpah: edinstvena populacija, ena populacija
V “Smernicah za upravljalske načrte za velike zveri na ravni populacij”, ki jih je leta 2008 pripravila Evropska komisija, je populacija volkov na alpskem robu predstavljena kot edinstven in značilen subjekt, ki ga je treba spremljati in upravljati tudi onkraj državnih meja. Poleg tega učinkovito upravljanje alpske populacije volkov vključuje oceno ugodnega ohranitvenega stanja celotne populacije volkov, kot to zahteva Direktiva o habitatih. Gre za dogovor in obvezo, ki zahteva ogromno usklajevanja na področju celotnih Alp, česar do zdaj ni bilo. Prav to pomanjkanje usklajevanja na nacionalni in mednarodni ravni je doslej omejevalo učinkovitost aktivnosti za varstvo volka ter preprečevanja vplivov tega plenilca na gospodarske dejavnosti.
Model za razdrobljeno upravljanje
Alpe so politično zelo razdrobljena krajina, kjer je stanje negotovo in kjer beležimo visoko administrativno in institucionalno razdrobljenost – še posebej v Italiji, kjer se upravljanje okoljske problematike (glede na primernost) prelaga na nivo regij, pokrajin ali zaščitenih območij. Prav ta model razdrobljenega upravljanja je prepreka, ki jo moramo premagati, če želimo doseči boljše sobivanje med človekom in prostoživečimi živalmi ter najti ravnovesje med varstvom volka in človekovimi dejavnostmi v gorskih območjih.
Projekt LIFE WOLFALPS pomeni koordinacija
Akcije (A1, A2, A3, A5, A12, E9, F1, F2, F3)
Ključni preboj in inovacija projekta LIFE WOLFALPS je uvedba programa varstva volkov, ki ga bodo alpske regije, ki se srečujejo z vračanjem volka, medsebojno uskladile. Pričakuje se, da bo program ostal v veljavi tudi po zaključku projekta.
Usklajevanje v praksi pomeni sledeče:
–Prvič ustanoviti nacionalne in mednarodne usklajevalne skupine za določitev skupnih pristopov in standardov. To je edini način, da v največji možni meri zmanjšamo konflikte, ki jih na teh območjih povzroča prisotnost volka (A1, A2);
– Usposabljanje tehničnega osebja za prenos znanja z območij s stalno prisotnostjo volka na območja, kamor se volk vrača. Slednje bo pomembno, da se bo osebje, ki dela na terenu vse od Ligurskih Apeninov do Dinarskega gorstva, naučilo in v praksi izvajalo enake tehnike za spremljanje volkov in za boj proti nezakonitemu ubijanju (A3, A5);
– Spremljanje in usklajeno varstvo populacije volka na območju Alp (A2, A3, A4, D1);
– Organizacijo delavnic za upravljanje populacije volka na območju Alp, na katere se povabi predstavnike različnih agencij in interesnih skupin (E9);
– Skupna komunikacijska strategija (A12).
